DIGITALIZACIJA ALI INDUSTRIJA 4.0

V vsaki razpravi o pomenu digitalizacije podjetij se na neki točki pojavi beseda »Industrija 4.0«. Kaj pa stoji za formulo »4.0« in ali jo potrebuje vaše podjetje?

več

Osnovni koncepti in arhitektura Industrije 4.0

Uvod

Z industrijo 4.0 je Nemčija ustvarila svetovno priznano blagovno znamko. Številne države so svoje strategije preoblikovanja proizvodnje zgradile po nemških standardih. Na primer, industrija 4.0 je Kitajsko navdihnila, da je z načrtom »Made in China 2025« začela pobudo za izboljšanje kitajske industrije. Poleg tega je bilo od leta 2014 samo v nemško govorečih državah objavljenih 20.000 publikacij na temo Industrija 4.0, od tega več kot 10.000 na mednarodni ravni. Med avtorji so ministrstva, akademske in raziskovalne ustanove, akademije, združenja, svetovalna podjetja, sindikati in fundacije.

Prvič je bil izraz »industrija 4.0«, okrajšan do I4.0 ali preprosto I4, javno predstavljen leta 2011 na sejmu v Hannovru kot del osnutka visokotehnološke strategije za nemško vlado. Temeljila je na digitalizaciji proizvodnje na osnovi CPPS (Cyber-Physical Production Systems), poenotenju prostorsko razporejenih proizvodnih zmogljivosti na osnovi CPS (Cyber-Physical System) in hitrem prilagajanju množične proizvodnje kot odziv na prilagodljive spremembe povpraševanja. Na osnovi CPPS in CPS so vsi elementi podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, združeni v enotno mrežo. Po ravni globalizacije lahko ločimo 3 nivoje omrežij:

Sistem kiber-fizične proizvodnje CPPS je sistem, ki povezuje prostorsko medsebojno povezane (na primer znotraj ene tovarne) vgrajene proizvodne sisteme, dinamične proizvodne tokove in inženirske procese.

Kiberfizični sistem CPS je sistem, ki povezuje prostorsko porazdeljene (na primer v več tovarnah enega podjetja) proizvodne obrate in s tem povezane proizvodne, logistične, oblikovalske in načrtovalne sisteme (na podlagi naročil) v omrežje.

 

Globalna omrežja

Prve tri industrijske revolucije so vodili mehanizacija, elektrifikacija in informacijska tehnologija. Uvajanje interneta stvari (angleško Internet of Things; kratica IoT) ter interneta storitev (angleško Internet of Services; kratica IoS) v proizvodno okolje trenutno vodi četrto industrijsko revolucijo. V prihodnosti bodo podjetja ustvarjala globalna omrežja, ki bodo vključevala njihovo opremo, sisteme za shranjevanje, proizvodne obrate in logistiko v obliki kiber fizičnih sistemov (CPS). Ta sistem omogoča vsem svojim elementom avtonomno izmenjavo informacij, sprožitev dejanj in neodvisen nadzor. To olajša temeljne izboljšave postopkov, povezanih s proizvodnjo, oblikovanjem, uporabo materialov in dobavno verigo ter upravljanjem življenjskega cikla izdelka. Pametne tovarne, ki se že začenjajo pojavljati, sprejemajo povsem nov pristop k proizvodnji. Pametni izdelki so enoznačno prepoznavni, lahko poznajo njihovo zgodovino, trenutno stanje in vse primere uporabe. Vgrajeni proizvodni sistemi so vertikalno povezani s poslovnimi procesi v tovarnah in obratih ter horizontalno povezani z omrežji z dodano vrednostjo, ki jih je mogoče upravljati v realnem času od oddaje naročil do dobave in poprodajnih storitev.

Omrežje z dodano vrednostjo je decentralizirano policentrično omrežje s sistemom CPS, za katerega so značilni zapleteni odnosi med avtonomnimi, pravno neodvisnimi entitetami. Oblikuje zainteresirano skupino potencialnih partnerjev z dodano vrednostjo, ki po potrebi sodelujejo v skupnih procesih. Izvajanje omrežij z dodano vrednostjo je namenjeno trajnostni gospodarski dodani vrednosti. Posebne oblike ustvarjanja takih omrežij imenujemo poslovna omrežja.

 

Naloge

Industrija 4.0 ima izjemen potencial. Pametne tovarne omogočajo osebno zadovoljstvo strank in pomenijo, da je mogoče celo izdelke po meri izdelati donosno. V Industriji 4.0 dinamični poslovni in inženirski procesi omogočajo spremembe proizvodnje v zadnjem trenutku in prilagodljiv odziv na motnje, na primer v imenu dobaviteljev. V celotnem proizvodnem procesu je zagotovljena celovita preglednost, ki olajša sprejemanje optimalnih odločitev. Industrija 4.0 bo vodila tudi do novih načinov ustvarjanja vrednosti in novih poslovnih modelov.

Poleg tega bo Industrija 4.0 obravnavala nekatere izzive, s katerimi se danes sooča svet, kot so učinkovita raba virov in energije, demografske spremembe. Industrija 4.0 zagotavlja nenehne izboljšave produktivnosti in učinkovitosti virov v celotnem omrežju ustvarjanja dodane vrednosti. To omogoča organizacijo dela na način, ki upošteva demografske spremembe in socialne dejavnike. Inteligentni asistenčni sistemi delavce osvobajajo rutinskih nalog in jim omogočajo, da se osredotočijo na ustvarjalne dejavnosti z dodano vrednostjo. Zaradi bližajočega se pomanjkanja kvalificiranih delavcev bo to starejšim delavcem omogočilo, da podaljšajo svojo delovno dobo in ostanejo dlje produktivni. Prilagodljiva organizacija dela bo zaposlenim omogočila učinkovitejše usklajevanje njihovega dela, osebnega življenja in nenehnega poklicnega razvoja, kar bo spodbudilo boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.